Uporabna geografija

Dragi uporabniki spletišča Uporabna geografija,

vabimo vas na prenovljeno, polepšano in nadgrajeno spletišče, ki je dostopno na naslovu uporabna.geografija.si.  

Glavne novosti: 
– oblika je povsem spremenjena in preglednejša, del novosti je prinesla že sama nova različica Moodla; 
– vse aplikacije so zgrajene znova, na poenoten način, dodane so nekatere nove, prav tako nekaj zgodb z zemljevidi;
iskalnik po zemljevidih je dopolnjen s številnimi novimi vsebinami, vključno z zgodovinskimi ter s kartami vseh aplikacij s spletišča, kartografski sloji so bolj pregledno urejeni; do nadaljnjega bo uporabnikom dostopna tudi stara različica iskalnika;
– morda vam bodo zanimivi napotki za izdelavo lastnega zemljevida domačega kraja ali območja, kamor se odpravljate na potep;
– med novostmi boste našli tudi prva gradiva v smeri uporabe umetne inteligence v šoli. 
– Tudi odslej za uporabo spletišča ni potrebna prijava, razen če želite dodati ekskurzijo ali kaj dopisati na forumu.

Kmalu po novoletnih praznikih boste povabljeni na webinar o spletišču, kasneje spomladi pa tudi na seminar za učitelje. 

Vabimo vas, da spletišče obiščete in ga uporabite čisto po svoje, nam pa sporočite (na forum ali na uporabna.geografija@guest.arnes.si) morebitne napake ali nejasnosti, ki jih bomo poskusili čim prej odpraviti. Spomladi vas bomo povabili h glasovanju za najbolj priljubljene vsebine na spletišču (najpogosteje izbrane bodo izpostavljene tudi na vstopni strani spletišča) in k podajanju vaših predlogov in želja glede obstoječih in novih vsebin na spletišču.  

Ustvarjalci spletišča: Marko Krevs, Blaž Repe, Mitja Podreka, Tatjana Kikec, Mirsad Skorupan, Maša Planinc

Večernica – Vpliv podnebnih sprememb na prsti v Sloveniji

V četrtek, 11. 1. 2024, smo v geografski večernici spoznali obrečne prsti in vpliv poplav na le te v Sloveniji. Dr. Blaž Repe, redni profesor na Filozofski fakulteti (oddelek za geografijo), nam je predstavil vplive podnebnih sprememb na prsti v Sloveniji s poudarkom na zasoljevanju prsti. Prikazal je spreminjanje sestave slovenskih gozdov zaradi vpliva podnebnih sprememb po različnih scenarijih. Posnetek predavanja si lahko ogledate TUKAJ.

 

 

 

 

 

Avtor fotografije: dr. Tomaž Kralj

Prispevek pripravila: Andreja Bečan

25 LET DUGS

Decembra je ob dolgih večerih čas za zgodbe, zato zdaj ob koncu meseca dodajamo še eno …

Bilo je leta 1998, novembra, ko je bila na geografskem srečanju v Kranjski Gori predstavljena ideja o povezovanju učiteljev geografije. Profesor dr. Jurij Kunaver je skupaj s somišljeniki zbral podpise in še istega leta je bilo ustanovljeno Društvo učiteljev geografije Slovenije. 16. decembra je minilo 25 let od takrat.

V tem času so se pridružili novi člani, srečujemo se na taborih, seminarjih, konferencah, Kocenovih sobotah, četrtkovih večernicah … Na ta način se med seboj lahko spoznamo in sodelujemo učitelji geografije iz vseh koncev Slovenije.

HVALA mnogim, ki se z veseljem odzovete na naša povabila k sodelovanju. HVALA tudi vsem, ki aktivno sodelujete v izvršnem odboru društva ter vsem predhodnim predsednikom in predsednici. HVALA prof. Kunaverju za prispevek pri ustanovitvi društva.

Veselimo se sodelovanja in srečanj, ki prihajajo.

Dravsko polje

Znanstvena monografija Dravsko polje je izšla kot šesta knjiga v zbirki Prostori pri Univerzitetni založbi UM. 13 avtorjev je v 12 poglavjih na kar 366 straneh osvetlilo aktualne probleme in procese v regiji, ki je do sredine 20. stoletja veljala za tipično podeželsko pokrajino, kateri so glavno identiteto dajale agrarne dejavnosti, s procesom urbanizacije in razvojem drugih gospodarskih dejavnosti, kot so industrija, promet in hidroenergetika, pa se je značaj regije, ki gravitira k trem regionalnim središčem: Mariboru, Ptuju in Slovenski Bistrici, začel spreminjati. Danes Dravsko polje predstavlja konfliktno območje nekaterih nasprotujočih si ali celo izključujočih dejavnosti. Še zlasti v bližini vsakega od bližnjih regionalnih središč je stopnja transformacije naselij, modernizacija prostorskih struktur oziroma stopnja rurbanosti zelo visoka. Območje sodi tudi med naše najrodovitnejše regije. Medtem ko v zadnjem času vse pogosteje poudarjamo, da je za zagotavljanje samooskrbnosti potrebno ohranjati obdelovalne površine, ugotavljamo, da je dejanski razvoj na Dravskem polju v nasprotju s tem aksiomom: najbolj kakovostne obdelovalne površine prepuščamo širjenju pozidanih površin v obliki industrijskih obratov, razpršene individualne gradnje in cestnih površin, prisotno pa je tudi zaraščanje za poljedelstvo najkakovostnejših površin.

Monografija prinaša zanimivo branje in različne poglede na regijo, tako na naravno geografske kot na družbeno geografske prvine ter procese, ob tem pa so avtorji posvetili posebno pozornost tudi področju regionalnih interpretacij za namene izobraževanja.

Knjiga je izšla v elektronski obliki, v kratkem pa je načrtovana tudi tiskana izdaja. Elektronska verzija znanstvene monografije je dostopna na: https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/832 .    

Večernica – Poplave 2023

V četrtek, 30. 11. 2023, smo imeli izredno geografsko večernico na temo Poplave 2023. Predavatelj je bil tokrat geograf in hidrolog g. Janez Polajnar, ki deluje na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Predstavil je vremensko ozadje letošnjih poplav, vpliv podnebnih sprememb na pogostost poplav, druge vzroke za nastanek visokih voda. Poplae v Sloveniji je razložil z vidika evropskega prostora in podal smernice za ravnanje v bodoče. Predavanje je bilo prilagojeno na način, da tematiko lahko razumljivo predstavimo tudi učencem in dijakom. Posnetek predavanja si lahko ogledate >>>, PPTx v .pdf obliki najdete tukaj >>> in kratek filmček o moči vode tukaj >>>.

Večernico je vodila Andreja Bečan