Slovenski učitelji geografije na strokovnem usposabljanju v Turčiji
Društvo učiteljev geografije je vrnilo obisk turškemu učiteljskemu geografskemu društvu, katerega člani so se je julija strokovno usposabljali v Sloveniji. Ker je bilo usposabljanje samoplačniško, je bilo Slovenskih udeležencev devet – toliko, da so lahko uporabili najcenejši prevoz s kombijem, obenem pa na poti spoznavali tudi geografske značilnosti Hrvaške, Srbije, Bolgarije in Grčije ter njihovih obmejnih pokrajin.
Izobraževanje je potekalo od 30. julija do 3. avgusta v Izmirju in okolici. Za uvod jih je sprejel Necdet Budak, rektor univerze Ege. Popoldne je pod vodstvom izredne profesorice Arife Kardag potekalo terensko raziskovanje štirimilijonskega Izmirja in njegovega urbanega razvoja. 60 kilometrov dolgo mesto je umeščeno v globok zaliv; zato je možno z južnega v severni del mesta hitreje priti s trajektom kot pa z avtom. Impresiven je bil tudi obisk ogromnih opuščenih solin, ki zdaj služijo kot postaja ptic selivk na poti iz Evrope v Afriko in Azijo; nekaterim so tudi vsakoletni južni cilj.
Naslednji dan je bil namenjen spoznavanju geološke, arheološke in kulturne dediščine Efeza in okolice. Upokojeni profesor Ilhan Kayan, avtor in soavtor več mednarodnih geoloških razprav, je bil izjemni pripovedovalec in krmar med znanstveno preciznostjo in posebnostjo ter poljudno splošnostjo.
Tretji dan so obiskali mesto in občino Seferihisar. Živahno turistično mesto je veliko kot Celje, poleti pa se zaradi turistov poveča na velikost Ljubljane. Mesto se dinamično vključuje v programe EU, njegova prednost pa je spodbujanje tradicionalnih krajevnih dejavnosti, ki na eni strani krepijo domače gospodarstvo, na drugi strani pa turistom ponujajo tipične proizvode; še posebej pa se naslanjajo na dejavnosti, ki uveljavljajo gospodarsko dejavnost žensk. Mesto je vključeno tudi v evropsko skupnost CittaSlow.
Popoldne so učitelji Cagdas Yuksel, Taner Bicki in Gokcze Pekmeczi predstavili nekatere preverjenimi in učinkovitimi dejavnostmi za svoje dijake; poudarek je bil na orodjih GIS in na tem, kako postavljanje nekaterih geografskih hipotez ni več polje znanstvene fantastike, ampak s pomočjo računalnika preverljivo in dokazljivo potrjevanje predpostavk. Kasno popoldne in večer sta bila namenjena preučevanju turistične ponudbe Seferihisarja.
V četrtek so s profesorjem Kayanom obiskali vulkansko pokrajino in geomorfološko zanimivo oblikovane erozijske stolpiče. Ogledali so si starodavno mesto Kula in razstavo na sedežu Geoparka. Mimogrede: vodja muzeja se je pravkar vrnil z obiska slovensko-avstrijskega geoparka Karavanke.
Na poti domov so se ustavili še v Carigradu. Mesto izjemno hitro raste. Po nekaterih podatkih naj bi bilo največje na svetu glede na to, koliko njegovih prebivalcev živi v mestno komunalno urejenem okolju – druga velemesta imajo namreč veliko prebivalcev v barakarskih naseljih.
Opogumljeno z letošnjima uspešnima meddržavnima seminarjema bo Društvo učiteljev geografije Slovenije prihodnje leto pripravilo mednarodni seminar.
Skupinska fotografija turških in slovenskih učiteljev geografije z rektorjem univerze Ege.
Vhod v trojanski park zaznamuje Odisejev konj.
Izmir je s svojo gospodarsko močjo, infrastrukturo in zunanjo podobo povsem primerljiv s podobnimi evropskimi mesti.
Plamenci so najmnožičnejša kolonija ptic v izmirskih solinah.
Profesor Kayan med razlago v rimslem mestu Efez.
Sirince v kmečkem zaledju so Turkiohranili kot mesto-muzej. Turisti ga obiskujejo zaradi pitoreskne arhitekture, bazarja in vinskih poskuševalnic.
Tunc Soyer, župan Seferihisarja, je povedal, da imajo v občini tudi otroški parlament, ki dejavno vpliva na politične odločitve, Candas Balta (levo) pa je orisal delovanje mesta v evropski povezavi CittaSlow.
Vulkanska pokrajina blizu mesta Kula.
Bogastvo geoparka so tudi zanimivo oblikovani erozijski stolpiči.
Starodavno središče Kule krasi tip hiš, ki jih je moč videti tudi v Bosni.
Prostore turškega učiteljskega društva bo krasila tudi slika učenca OŠ Majde Vrhovnik iz Ljubljane.
Carigrad je sodobni megapolis s skrbno ohranjeno staro kulturno dediščino.