Vipava foto Miren

Fotografije so prispevali geografi, ki so se udeležili tabora DUGS v dolini Vipave in ob postavitvi tablice z oznako visoke vode.

Vipava pri jezu v Mirnu.

 

Postavitev tablice z oznako visoke vode v Mirnu.

 

Čistilna naprava v Mirnu.

Učenci OŠ Miren na terenu.

Vipava foto Renče

Načrtovana podoba ureditve obrežja reke Vipave v Renčah VIR: (občinski dokument).

Načrtovana  podoba okolja ob Vipavi, kjer naj bi bilo tudi kopališče.

 

Načrtovan videz okolice ob Vipavi.

 

Načrt predvideva ureditev poti, tribun in parka ob Vipavi za preživljanje prostega časa.

 

Načrtovana ureditev prostora ob reki Vipavi, od železnega mostu do mlina.

 

Današnja podoba Renč ob Vipavi, med železnim mostom in mlinom. VIR: fotografija iz občinskega arhiva.

 

Preživljanje prostega časa ob reki Vipavi. VIR: občinski dokument.

Mladi iz društva Renče- Vogrsko so pobudniki supanja na Vipavi. VIR: fotografija iz občinskega arhiva.

 

Za Vipavo so značilni naravni meandri, brzice, tolmuni. VIR: fotografija iz občinskega arhiva.

 

Reka Vipava nudi odlične pogoje za supanje. VIR: fotografija iz občinskega arhiva.

Vipava Miren

DEJAVNOSTI NA VODOTOKU NEKOČ IN DANES

Ime vodotoka: Reka Vipava v Mirnu

 

Nekoč Ostanki Obstoječe Ledinsko ime Možnost obnovitve
Kamniti most ne ne ne / ne
Betonski most ne ne ne / ne
Železni most ne ne ne / ne
Leseni most ne ne ne / ne
Viseči most ne ne ne / ne
Brv ne ne ne / ne
Plitvina (gaz) da da da / da
Jez da da da Jez da
Mlin da da da / da
Žaga ne ne ne / da
Vodna drča ne ne ne / ne
Ribogojnica ne ne ne / ne
Kopališče da da da Kopališče da
Perišče ne ne ne / ne
Napajališče da da da / ne
Meandri da da da / ne
Prodišča ne ne ne / ne
Regulirana struga da da da / ne

 

  1. Razišči ledinska imena in jih poskušaj razložiti (primer: ledinsko ime lokve, razlaga: ob večjem deževju z vodo pokrit travnik).

 

Ledinsko ime Razlaga
Kopališče Območje pod mostom, kjer so se nekoč kopali v Vipavi
Jez Območje ob jezu kjer so napajali živino

 

  1. Od krajanov poskušaj izvedeti ali so v preteklosti izkoriščali vodo in obvodni svet in na kakšen način. Kaj pa danes?

 

Dejavnost Nekoč Danes
Izkoriščanje rečnega materiala (kamen, pesek mivka) za gradbene potrebe. Pesek, glina, prodniki glina
Splavarjenje lesa. ne ne
Prevoz ljudi, živine, materiala po vodotoku s čolni, ladjami, splavi (brod). ne ne

 

 

 

Vipava – Renče

DEJAVNOSTI NA VODOTOKU NEKOČ IN DANES

Ime vodotoka:  reka Vipava – Renče

Nekoč
Ostanki Obstoječe
Ledinsko ime Možnost obnovitve
Kamniti most Ni podatkov
Betonski most Nov betonski most čez Vipavo je bil zgrajen leta 2005. Most povezuje Bukovico in naselje Merljake, kjer se nahajajo Goriške opekarne. Most je razbremenil tovorni promet skozi naselje Renče.
Železni most Prvi železni most je bil zgrajen okoli leta 1900 v avstrijski državi. Septembra leta 1943 so ga partizani ob preboju Goriške fronte minirali. Železni most povezuje naselji Renče in Bukovico. Zgrajen je bil leta 1947. Pri gradnji so sodelovali renški zidarji.
Leseni most

Preden je bil postavljen železni most je na njegovem mestu stal leseni most z mitnico. Prvi znani podatki o njem se povezujejo s prihodom plemiške rodbine Strassoldo.

Podatke o lesenih mostovih so raziskovalci dobili na avstrijskih vojaških zemljevidih iz 18. stoletja. Omenjen pa je tudi v starejših dokumentih.

Danes ni vidnih ostankov lesenega mostu
Viseči most
Brv
Plitvina (gaz)
Jez Jez je bil zgrajen v bližini železnega mostu, zaradi potreb nekdanje elektrarne.
Mlin, elektrarna Delovala sta v času avstrijske države po avstrijski zakonodaji. Po priključitvi Primorske k Italiji je za izrabo javnih voda veljala italijanska zakonodaja. Elektrarna je imela turbino.

Mlin deluje tudi danes. V njem meljejo moko.

Elektrarna je ohranjena, vendar je namenjena le ogledom.

Elektrarna bi lahko delovala in proizvajala energijo za lokalno okolje.
Žaga Delovala je v času avstrijske države. Lastnik objekta, kjer je nekoč bila žaga, je bil Ivan Stibilj. Prva znana žaga je bila postavljena v 17. stoletju, ko je v Renče prišla plemiška rodbina Strassoldo. V bližini je bila usnjarna. Na žagi Ni vidnih ostankov žage.
Vodna drča
Ribogojnica Plemiška družina Hofer je imela v 16. stoletju pravico do lova in ribolova na reki Vipavi.

V Renčah deluje Ribiška družina Renče.

Revir Vipava se začne pri jezu v Kasovljah in konča pri državni meji z Italijo. Razdeljen je na tri (salmonidni, mešani in ciprinidni) dele.
V prvem (salmonidnem) delu domujejo soška postrv, potočna postrv, šarenka, lipan in križanci.
V drugem (mešanem) delu je mogoče najti salmonide in ciprinide.
Tretji (ciprinidni) del naseljujejo som, linj, mrena, amur, krap, klen, podust, ščuka, jegulja … .

Leta 2017 so člani ribiške družine v reko Vipavo vložili odrasle soške postrvi.

Kopališče

Pred 1. svetovno vojno so se ženske kopale, kjer je sedaj nov betonski most.

Do leta 1965 so na Vipavi plavali, igrali vaterpolo…

Za Mohorjevo uprizorijo športne aktivnosti, ki so jih izvajali do leta 1985. Ljudje se v Vipavi ne kopajo več, zaradi onesnaženosti reke. Zaradi onesnaženosti reke nekdanje kopališče ni v uporabi.
Perišče Prali so pod kostanji, na »Brodini« Perišča ni več.
Napajališče Ko so prebivalci redili živino so napajali živino ob reki Vipavi. Napajališč ni več.
Meandri Enega izmed meandrov so uničili in naredili jezerce. Danes so vidni ostanki meandra, v katerem so posebne rastline in živali. Med Prvačino in naseljem Arčoni Vipava ni regulirana, zato je na tem območju več meandrov. Luəg
Prodišča Vidni ostanki prodne nasipine ob nizkem vodostaju. Brodina
Regulirana struga Struga je regulirana zahodno od Arčonov.
splav Med 2. svetovno vojno so se čez Vipavo prevažali s splavom. Služil jim je kot zasilni prehod. Bruod

 

  1. Razišči ledinska imena in jih poskušaj razložiti (primer: ledinsko ime lokve, razlaga: ob večjem deževju z vodo pokrit travnik).

 

Ledinsko ime Razlaga
Brodina Del reke, kjer je bila gladina najnižja in so lahko brodli čez reko.
Moška brodina, babska brodina Moško in žensko kopališče
Loka Nekdanji meander

 

  1. Od krajanov poskušaj izvedeti ali so v preteklosti izkoriščali vodo in obvodni svet in na kakšen način. Kaj pa danes?

 

Dejavnost Nekoč Danes
Izkoriščanje rečnega materiala (kamen, pesek mivka) za gradbene potrebe. V sklopu dominikalne posesti plemiške družine Hoffer je delovala opekarska obrt v srednjem veku. Opekarski mojstri so prihajali tudi od drugod, največ iz Furlanije. Opekarne so delovale tudi v 19. stoletju. Danes kopljejo glino za potrebe Goriških opekarn.
Splavarjenje lesa. Dejavnost je bila verjetno značilna v srednjem in novem veku. Veliko hrastovih debel so odpeljali, v Benetke
Prevoz ljudi, živine, materiala po vodotoku s čolni, ladjami, splavi (brod). Med vojno, ko ni bilo mostu so za prevoz ljudi in živine uporabljali splav. Prevoz omogočata mostova.

 

Nalogo za natečaj »Sodelujmo za sanjsko reko, jezero in obalo« so pripravili učenci OŠ Lucijana Bratkoviča Bratuša Renče: Christian Furlan 7.a, Hana Lukežič    8.a, Jana Makuc  8.a,  Mentorica: Anka Lipicer

 

Podatke sta nam posredovala dobra poznavalca zgodovine Renč gospod Miran Pahor in Boris Arčon. Podatke smo črpali tudi iz Zbornika razprav o zgodovini Renč, ob 750 – letnici prve znane pisne omembe kraja Renče leta 1256, Renče, 2010.

ŽIVLJENJE OB VIPAVI V PETDESETIH IN ŠESTDESETIH LETIH 20. STOLETJA

V letošnjem šolskem letu 2017/18 nas je obiskal gospod Boris Arčon iz Renč, ki nam je pripovedoval, kako so bili prebivalci povezani z reko Vipavo. Reka je ponekod široka 33m. Pri Sovodnjah se izliva v reko Sočo.

V preteklosti je bila Vipava pozimi pogosto zamrznjena, zato so se otroci na njenem mrtvem rokavu, kjer voda miruje, drsali. Niso imeli drsalk pač pa prilagojene sani z betonsko žico in dve palici. Na koncu sani je bila pritrjena škatla z ogljem za gretje.

Poleti, med počitnicami, so se otroci igrali izključno na Vipavi. Takrat je reka še omogočala kopanje. O počitnicah na morju ni nihče sanjal, saj tudi vedeli niso zanj, pa tudi privoščiti si ga niso mogli. Kljub temu je večina prebivalcev znala plavati. Prve učne ure plavanja so potekale pod jezom »na Brodini«. Ob Vipavi so igrali tudi karte :Črni Peter, briškulo, tarok …. Poraženec je moral iti v vodo, si sleči kopalke in z njimi pomahati.

Na Vipavi se je odvijalo tudi družabno življenje, na prodni nasipini so napravili lesen pod – »brjar«, na katerem je bilo plesišče.

Družabno dogajanje so popestrili tudi skoki z mostu in sicer iz zgornjega loka ali sredine.

Po drugi svetovni vojni so na Vipavi začeli igrati vaterpolo. Angleški zavezniški vojaki, ki so bili takrat v Renčah, so si pod mostom napravili igrišče iz telefonskih žic in letvic ter gole iz lesenih letev. Iz tega se je kasneje v društvu Partizan porodila ideja, da bi igrali vaterpolo. Prva tekma med domačini je bila odigrana 17. avgusta 1952, sodelovali sta ekipi belih proti zelenim. Isti dan se je odvila še ena tekma, tokrat mladi proti starejšim. Leta 1958 se je renška ekipa odpravila na turnir v Piran, na prvo gostovanje, kjer so imeli stik s Koprčani. Do leta 1962 so potekala srečanja med Koprom in Renčami, zmagovali so večinoma Renčani. Ker so tega leta zmagali Koprčani je bila tradicija prekinjena. Renška ekipa se je nato prijavila na republiško prvenstvo v Ljubljani. Tam so z rezultatom 3 : 1 premagali ekipo iz Kranja ter z rezultatom 2 : 1 ekipo iz Ljubljane. Tako so postali republiški prvaki. Čestital jim je Franek Trefalt, ki je kasneje postal njihov trener.

V bližini reke Vipave je nastal dvorec , katerega začetki segajo v 13. stoletje. V 19. stoletju so se lastniki gradu menjali. Najprej so bili to grofje rodbine Strassoldo, nato grofje De Grazia in kot zadnji grofje Del Mestri, ki so izhajali iz Medeje in so tu ostali do leta 1926. Med prvo svetovno vojno je bil grad skoraj popolnoma porušen. Grofje so se preselili na Dunaj, grad in zemljo pa prodali zasebnikom. Leta 1928 je bila na ruševinah velikega gradu zgrajena sedanja vila, mnogo manjša in samo z enim stolpom. V stolpu so ostali nekateri ostanki starega poslopja, med njimi vhod, zapor in klet. Pred vilo stoji velika platana, ki so jo posadili ob rojstvu zadnje grofice. Pod platano pa so ohranjeni še kamnita miza, stoli in klopi. Dvorec je imel zelo urejeno okolico s parkom, ki je bil zelo estetsko urejen. Skozi park je tekel potok, po urejeni sprehajalni poti, je pot vodila do kopališča na Vipavi. Pot do kopališča je vodila skozi »gardin« (italijanski izraz za vrt).

MOSTOVI V RENČAH

Najstarejša podoba kraja iz leta 1814.Viden je leseni most.

Železni most je bil zgrajen leta 1947.

Betonski most je bil zgrajen leta 2005.

 

 

 

 

 

VLOGA OBČINE RENČE –VOGRSKO PRI VAROVANJU VODA

 

Na občini smo obiskali gospoda Erika Lasiča, vodjo oddelka za okolje in prostor. Seznanil nas je z nekaterimi nalogami in načrti, ki jih ima občina v zvezi z varovanjem okolja.

 

V občini Renče-Vogrsko obstajajo kar 3 območja, ki spadajo v Naturo 2000 (območja z zaščitenimi živalskimi vrstami). To so območja:

– dolina Vipave
– vipavski rob
– Kras.

 

Občina pripravi občinski prostorski načrt, vendar mora upoštevati zakonodajo republike Slovenije. Eno izmed področij, ki ima pomemben učinek na prebivalstvo in okolje je varstvo pred poplavami. Obstajajo trije razredi poplavnih območij:

  • območje majhne nevarnosti
  • območje srednje nevarnosti
  • območje velike nevarnosti.

Naša šola se nahaja na robu območja majhne nevarnosti, to pomeni, da nas lahko prizadenejo stoletne povratne vode, kot se je to zgodilo leta 2010.

Občina ukrepe izvaja skupaj z upravljalcem vodotokov Direkcijo za vode, ki deluje v okviru Ministrstva za okolje in prostor.

Nekateri so mnenja, da bi dostop v Renče ob visokih vodah omogočil nasip. Potrebno je vedeti, da bi nasip ustvaril jez in bi bilo poplavno območje za jezom večje. Pretok vode je ob veliki količini padavin spomladi in jeseni 100 m³ /s.

Občina se zaveda, da je potrebno stanje voda izboljšati, zato si prizadeva za izgradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav ter povezavo s čistilno napravo v Vrtojbi. Potrebno je osveščati prebivalce, gospodinjstva, kmetovalce, upravljalce industrijskih objektov ob reki Vipavi. S takimi ukrepi bi lahko dosegli, da bi Vipava spet postala primerna za kopanje. Na občini se zavedajo, da je potrebno sodelovanje vseh občin ob reki Vipavi, od izvira do izliva.

Na občini načrtujejo, da bodo s skupnim sodelovanjem vseh občin ob reki Vipavi in ozaveščanjem prebivalstva dosegli, da bo Vipava pridobila gospodarski pomen predvsem na področju turizma. Prav na področju turizma imajo izdelane načrte:

  • za ponovno oživitev kopališč, ko se bo izboljšala čistost vode,
  • ureditev turističnih poti od izvira do izliva,
  • supanja od Prvačine do Renč.

 

Prav na področju športne vodne aktivnosti supanja so mladi najbolj aktivni. Društvo Mladi Renče-Vogrsko je omenjeno dejavnost že organiziralo in jo nameravajo ponovno izvesti, saj nudi Vipava od Prvačine do Renče, številne doživljajske užitke med naravnimi meandri, tolmuni in brzicami.

 

 

Po zgledu mladih želimo in upamo, da se bodo uresničili tudi ostali projekti. Med njimi je projekt VIPava s ciljem ohranjanja in varstva okolja ter spodbujanja učinkovite uporabe virov. Projekt se je začel leta 2017 in bo trajal do leta 2021. Vodilni partner projekta je Zavod za ribištvo Slovenije.

 

 

Dornberk

Ime vodotoka:   reka Vipava – Dornberk

Nekoč Ostanki Obstoječe Ledinsko ime Možnost obnovitve

Leseni most

(med HE Gradišče in Barkolo)

Pred 1. sv.v. Je vrisan na topografski karti. V bližini je bilo vadbišče italijanske vojske, ki se je urila v postavljanju pontonskih mostov (1918-1943) Niso vidni. Zaraščeno območje. (Barkola, Mlin) Potrebna ponovna izgradnja.

Betonski most – cestni

1 Batuje (tovarna Fužinar) – lokalna c.

Ni podatkov. Ni podatkov. da Ni podatkov. So.

Betonski most – cestni

2 Saksid (lokalna c.)

Ni podatkov. Ni podatkov. da Ni podatkov. So.

Betonski most – cestni

3 Zalošče (regionalna c. Dornberk- Ajdovščina)

Ni podatkov. Ni podatkov. da Ni podatkov. Je obnovljen.

Betonski most – cestni

4 Prvačina-Dornberk (poljska c.)

Ni podatkov. Ni podatkov. da Ni podatkov. So.

Betonski most – cestni

5 Draga (regionalna c. Nova Gorica – Sežana)

Izgradnja med 2. sv. vojno. Ni podatkov. da Draga. Je obnovljen.

Železni most

1 Saksid (železniška p. Nova Gorica-Sežana)

Kraška proga (1902-1906)

Obnovljen po 1. sv.v. do 1927,

po 2. sv.v. ter med 1982-1986

(Vir: Ozebek, 2006).

da Saksid. So.

Železni most

2 Budihni (železniška p. Nova Gorica-Sežana)

Kraška proga (1902-1906) Obnovljen po 1. sv.v. do 1927, po 2. sv.v. ter med 1982-1986 (Vir: Ozebek, 2006). da Budihni So.

Železni most

3 Zalošče (železniška p. Prvačina-Ajdovščina

Izgradnja 1902. Obnovljen po 1. sv.v. do 1927, po 2. sv.v. ter med 1982-1986 (Vir: Ozebek, 2006). da (Bajer) So.

Železni most

4 Prvačina (železniška p.- Nova Gorica-Sežana)

Izgradnja do 1902 Obnovljen po 1. sv.v. do 1927, po 2. sv.v. ter med 1982-1986 (Vir: Ozebek, 2006). da (Frijula, Gorenji Konec) So.

Železno – leseni

most

1 Dornberk – Prvačina (poljska cesta)

Ni podatkov Ni podatkov da (Gorenji Konec) So.

Železno – leseni

most

2 Prvačina-Gradišče nad Prvačino (poljska cesta)

Ni podatkov. Ni podatkov. da Brod So
Viseči most Ni podatkov. Ni podatkov
Brv – železna ob betonskem mostu 4 Prvačina Dornberk (namakalni sistem Vogršček) Ob izgradnji namakalnega sitema vogršček konec 20. Stoletja. So vidni. da Frijula, Gorenji Konec) So.
Plitvina (gaz) Več kot sto let (aleksandrinke). Niso vidni. Zaraščeno območje . Brod (Brodina) So.

Jez

1 Batuje pri mostu št. 1

Ni podatkov. Ni podatkov. da Ni podatkov. So.

Jez

2 Pekel (Steske)

Ni podatkov. Ni podatkov. da Pekel So – tehnična dediščina..

Jez

3 HE Gradišče

 

Ni podatkov. Ni podatkov. da Barkola – Mlin So.

Mlin

1 Pekel (Steske)

Ni podatkov. Ni podatkov. V fazi renovacije kot tehnična dediščina. Pekel So.

Mlin

2 Gradišče

Ni podatkov. Ni. podatkov. Mlin (tu je postavljena HE Gradišče)
Žaga Ni podatkov. Ni podatkov.
Vodna drča Ni podatkov. Ni podatkov.
Ribogojnica Ni podatkov. Ni podatkov.

Kopališče

1 Kntuon (Dornberk, Prvačina)

Vsaj stoletje nazaj v uporabi. Ni podatkov. da (Bajer) So.

Kopališče

2 Doušca

Ni podatkov. Ni podatkov. da (Bajer) So.

Kopališče

3 Skalce

Ni podatkov. Ni podatkov. da (Zalošče) So.

Kopališče

4 Brod (Brodina)

Vsaj stoletje nazaj v uporabi. Ni podatkov. da Brod (Brodina) So.
Perišče

Individualna – družinska vzdolž bregov reke.

Uporaba tudi za pranje črevesja ob zakolu živine.

Ni. Na vseh območjih ob reki. Ne.
Napajališče Individualna – kjer je bil dostop lažji. Ni Na vseh območjih ob reki. Ne.

Meandri

1 Brod (Brodina) – JV od Dombrave

Ni podatkov. So vrisani na topografski karti.. da Brod (Brodina) So.

Prodišča

1 Brod (Brodina)

Že vsaj stoletje nazaj. So vidni. da Brod (Brodina) So.

Prodišča

2 Mlin (HE Gradišče)

Že vsaj stoletje nazaj. da Mlin So.

Prodišča

3 Železno –leseni most – poljska cesta Prvačina- Dornberk

Ni podatkov. So vidni da Gorenji Konec So.

Prodišča

4 Kntuon

Že vsaj stoletje nazaj. So vidni. da (Bajer) So.

Prodišča

5 Zaloški most

Ni podatkov. So vidni. da Zalošče So.

Prodišča

6 Budihni

Ni podatkov. So vidni. da Budihni So.

Prodišča

7 Saksid ob železniškem mostu

Ni podatkov. So vidni. da Saksid So.

Regulirana struga:

 

1 Nasipi Gradišče

2 Utrjene brežine s kamnitimi bloki

 

V zadnjem stoletju.

 

Zadnja desetletja.

 

So vidni.

 

So vidni ob mostu na regionalni cesti N.G.-Sežana

 

da

 

 

da

 

Mlin – Struga – Brod (Brodina)

Draga

 

So.

 

 

So.

Hidroelektrarna

HE Gradišče

Včasih je bil tu mlin. Od 1922 pa mala HE Gradišče, ki so jo zgradili Italijani. So vidni. da Mlin So.
Tablica visokih voda – cestni most Zalošče

Postavljena

11. 5. 2018.

Najvišji vodostaj je dosežen 19. 9. 2010.

So vidni. da Zalošče Načrtovan postavitev tablic še na drugih vidnih mostovih na območju KS Prvačina in KS Dornberk

 

  1. Razišči ledinska imena in jih poskušaj razložiti (primer: ledinsko ime lokve, razlaga: ob večjem deževju z vodo pokrit travnik).

 

Ledinsko ime Razlaga

Struga

(KS Prvačina)

Včasih je bila tu struga reke Vipava (ustni vir: Alojz Koršič, 17. 5. 2018).

Barkola

(KS Gradišče nad Prvačino)

Včasih je bil na tem mestu brod čez reko Vipavo (ustni vir: Alojz Koršič, 17. 5. 2018).

Brod (Brodina)

(KS Prvačina)

Na tem mestu so krajani Gradišča in Prvačine prebrodili reko Vipavo, ko so odhajali na delo v Dombravo in sosednje kraje zaposlitev (ustni vir: Alojz Koršič, 17. 5. 2018).

 

  1. Od krajanov poskušaj izvedeti ali so v preteklosti izkoriščali vodo in obvodni svet in na kakšen način. Kaj pa danes?

 

Dejavnost Nekoč Danes
Izkoriščanje rečnega materiala (kamen, pesek mivka) za gradbene potrebe. Pesek in mivka za domače gradbene potrebe. Nimamo podatkov.
Splavarjenje lesa. Ni podatkov. Ni podatkov.
Prevoz ljudi, živine, materiala po vodotoku s čolni, ladjami, splavi (brod). Na območju Barkole je bil brod, sicer pa so prehajali čez reko po jezovih in plitvinah, individualno tudi s čolni (ob višjih vodostajih reke). Športni spusti po reki s kanuji in podobnimi plovili ter za potrebe ribolova.

Viri in literatura:

  • Ozebek, B. (2006). Povečanje prepustne moči odseka proge Nova Gorica-Jesenice. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija. Program: Promet. Modul:Železniški promet Ljubljana, B&.B Višja strokovna šola, 72 str.
  • Koršič, Alojz (2018) – upokojeni učitelj tehnične vzgoje OŠ Dornberk. Intervju o visokih vodah in rabi reke Vipave v zadnjih devetih desetletjih.Ustni vir. Prvačina, 17. 5. 2018.