Dornberk

Ime vodotoka:   reka Vipava – Dornberk

Nekoč Ostanki Obstoječe Ledinsko ime Možnost obnovitve

Leseni most

(med HE Gradišče in Barkolo)

Pred 1. sv.v. Je vrisan na topografski karti. V bližini je bilo vadbišče italijanske vojske, ki se je urila v postavljanju pontonskih mostov (1918-1943) Niso vidni. Zaraščeno območje. (Barkola, Mlin) Potrebna ponovna izgradnja.

Betonski most – cestni

1 Batuje (tovarna Fužinar) – lokalna c.

Ni podatkov. Ni podatkov. da Ni podatkov. So.

Betonski most – cestni

2 Saksid (lokalna c.)

Ni podatkov. Ni podatkov. da Ni podatkov. So.

Betonski most – cestni

3 Zalošče (regionalna c. Dornberk- Ajdovščina)

Ni podatkov. Ni podatkov. da Ni podatkov. Je obnovljen.

Betonski most – cestni

4 Prvačina-Dornberk (poljska c.)

Ni podatkov. Ni podatkov. da Ni podatkov. So.

Betonski most – cestni

5 Draga (regionalna c. Nova Gorica – Sežana)

Izgradnja med 2. sv. vojno. Ni podatkov. da Draga. Je obnovljen.

Železni most

1 Saksid (železniška p. Nova Gorica-Sežana)

Kraška proga (1902-1906)

Obnovljen po 1. sv.v. do 1927,

po 2. sv.v. ter med 1982-1986

(Vir: Ozebek, 2006).

da Saksid. So.

Železni most

2 Budihni (železniška p. Nova Gorica-Sežana)

Kraška proga (1902-1906) Obnovljen po 1. sv.v. do 1927, po 2. sv.v. ter med 1982-1986 (Vir: Ozebek, 2006). da Budihni So.

Železni most

3 Zalošče (železniška p. Prvačina-Ajdovščina

Izgradnja 1902. Obnovljen po 1. sv.v. do 1927, po 2. sv.v. ter med 1982-1986 (Vir: Ozebek, 2006). da (Bajer) So.

Železni most

4 Prvačina (železniška p.- Nova Gorica-Sežana)

Izgradnja do 1902 Obnovljen po 1. sv.v. do 1927, po 2. sv.v. ter med 1982-1986 (Vir: Ozebek, 2006). da (Frijula, Gorenji Konec) So.

Železno – leseni

most

1 Dornberk – Prvačina (poljska cesta)

Ni podatkov Ni podatkov da (Gorenji Konec) So.

Železno – leseni

most

2 Prvačina-Gradišče nad Prvačino (poljska cesta)

Ni podatkov. Ni podatkov. da Brod So
Viseči most Ni podatkov. Ni podatkov
Brv – železna ob betonskem mostu 4 Prvačina Dornberk (namakalni sistem Vogršček) Ob izgradnji namakalnega sitema vogršček konec 20. Stoletja. So vidni. da Frijula, Gorenji Konec) So.
Plitvina (gaz) Več kot sto let (aleksandrinke). Niso vidni. Zaraščeno območje . Brod (Brodina) So.

Jez

1 Batuje pri mostu št. 1

Ni podatkov. Ni podatkov. da Ni podatkov. So.

Jez

2 Pekel (Steske)

Ni podatkov. Ni podatkov. da Pekel So – tehnična dediščina..

Jez

3 HE Gradišče

 

Ni podatkov. Ni podatkov. da Barkola – Mlin So.

Mlin

1 Pekel (Steske)

Ni podatkov. Ni podatkov. V fazi renovacije kot tehnična dediščina. Pekel So.

Mlin

2 Gradišče

Ni podatkov. Ni. podatkov. Mlin (tu je postavljena HE Gradišče)
Žaga Ni podatkov. Ni podatkov.
Vodna drča Ni podatkov. Ni podatkov.
Ribogojnica Ni podatkov. Ni podatkov.

Kopališče

1 Kntuon (Dornberk, Prvačina)

Vsaj stoletje nazaj v uporabi. Ni podatkov. da (Bajer) So.

Kopališče

2 Doušca

Ni podatkov. Ni podatkov. da (Bajer) So.

Kopališče

3 Skalce

Ni podatkov. Ni podatkov. da (Zalošče) So.

Kopališče

4 Brod (Brodina)

Vsaj stoletje nazaj v uporabi. Ni podatkov. da Brod (Brodina) So.
Perišče

Individualna – družinska vzdolž bregov reke.

Uporaba tudi za pranje črevesja ob zakolu živine.

Ni. Na vseh območjih ob reki. Ne.
Napajališče Individualna – kjer je bil dostop lažji. Ni Na vseh območjih ob reki. Ne.

Meandri

1 Brod (Brodina) – JV od Dombrave

Ni podatkov. So vrisani na topografski karti.. da Brod (Brodina) So.

Prodišča

1 Brod (Brodina)

Že vsaj stoletje nazaj. So vidni. da Brod (Brodina) So.

Prodišča

2 Mlin (HE Gradišče)

Že vsaj stoletje nazaj. da Mlin So.

Prodišča

3 Železno –leseni most – poljska cesta Prvačina- Dornberk

Ni podatkov. So vidni da Gorenji Konec So.

Prodišča

4 Kntuon

Že vsaj stoletje nazaj. So vidni. da (Bajer) So.

Prodišča

5 Zaloški most

Ni podatkov. So vidni. da Zalošče So.

Prodišča

6 Budihni

Ni podatkov. So vidni. da Budihni So.

Prodišča

7 Saksid ob železniškem mostu

Ni podatkov. So vidni. da Saksid So.

Regulirana struga:

 

1 Nasipi Gradišče

2 Utrjene brežine s kamnitimi bloki

 

V zadnjem stoletju.

 

Zadnja desetletja.

 

So vidni.

 

So vidni ob mostu na regionalni cesti N.G.-Sežana

 

da

 

 

da

 

Mlin – Struga – Brod (Brodina)

Draga

 

So.

 

 

So.

Hidroelektrarna

HE Gradišče

Včasih je bil tu mlin. Od 1922 pa mala HE Gradišče, ki so jo zgradili Italijani. So vidni. da Mlin So.
Tablica visokih voda – cestni most Zalošče

Postavljena

11. 5. 2018.

Najvišji vodostaj je dosežen 19. 9. 2010.

So vidni. da Zalošče Načrtovan postavitev tablic še na drugih vidnih mostovih na območju KS Prvačina in KS Dornberk

 

  1. Razišči ledinska imena in jih poskušaj razložiti (primer: ledinsko ime lokve, razlaga: ob večjem deževju z vodo pokrit travnik).

 

Ledinsko ime Razlaga

Struga

(KS Prvačina)

Včasih je bila tu struga reke Vipava (ustni vir: Alojz Koršič, 17. 5. 2018).

Barkola

(KS Gradišče nad Prvačino)

Včasih je bil na tem mestu brod čez reko Vipavo (ustni vir: Alojz Koršič, 17. 5. 2018).

Brod (Brodina)

(KS Prvačina)

Na tem mestu so krajani Gradišča in Prvačine prebrodili reko Vipavo, ko so odhajali na delo v Dombravo in sosednje kraje zaposlitev (ustni vir: Alojz Koršič, 17. 5. 2018).

 

  1. Od krajanov poskušaj izvedeti ali so v preteklosti izkoriščali vodo in obvodni svet in na kakšen način. Kaj pa danes?

 

Dejavnost Nekoč Danes
Izkoriščanje rečnega materiala (kamen, pesek mivka) za gradbene potrebe. Pesek in mivka za domače gradbene potrebe. Nimamo podatkov.
Splavarjenje lesa. Ni podatkov. Ni podatkov.
Prevoz ljudi, živine, materiala po vodotoku s čolni, ladjami, splavi (brod). Na območju Barkole je bil brod, sicer pa so prehajali čez reko po jezovih in plitvinah, individualno tudi s čolni (ob višjih vodostajih reke). Športni spusti po reki s kanuji in podobnimi plovili ter za potrebe ribolova.

Viri in literatura:

  • Ozebek, B. (2006). Povečanje prepustne moči odseka proge Nova Gorica-Jesenice. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija. Program: Promet. Modul:Železniški promet Ljubljana, B&.B Višja strokovna šola, 72 str.
  • Koršič, Alojz (2018) – upokojeni učitelj tehnične vzgoje OŠ Dornberk. Intervju o visokih vodah in rabi reke Vipave v zadnjih devetih desetletjih.Ustni vir. Prvačina, 17. 5. 2018.

Vipava 2018

Sodelujmo za sanjsko reko, jezero in obalo

 

 

 

 

Reka Vipava

 

 

 

 

 

Reko Vipavo so povezale šole:

OŠ Dornberk, Dornberk, mentor: Tatjana Pahor in Simon Gerbec,

OŠ Lucijana Bratkoviča Bratuša Renče, Renče, mentor: Anka Lipicer,

OŠ Miren, Miren, mentor: Tomaž Krivec

 

 

Koordinator projekta DUGS (Društvo učiteljev geografije Slovenije).

 

 

Vipavska dolina, 28.5.2018

 

 

 

Kazalo:

Uvod                                                                                                                      3

OŠ Dornberk                                                                                                         4

OŠ Lucijana Bratkoviča Bratuša                                                                            8

OŠ Miren                                                                                                             14


 

  1. Uvod

 

Sodelujmo za sanjsko reko, jezero in obalo.

 

V projektu so sodelovale šole, ki so se povezale ob vodotoku Vipave.

  1. OŠ Dornberk,
  2. OŠ Lucijana Bratkoviča Bratuša Renče,
  3. OŠ Miren.

V projekt smo povabili tudi OŠ Sovodnje, ki leži ob Vipavi na italijanski strani pa se žal niso mogli vključiti v projekt.

 

Naša naloga je bila preučiti življenje ob Vipavi nekoč in danes in izpolniti učni list:

Dejavnosti na vodotoku nekoč in danes. Ureditev vodotokov kot tudi njihova namembnost so se s časom močno spremenili. O njihovi ureditvi in rabi v preteklosti nam vedo največ povedati krajani, zlasti starejši, ki živijo v njihovi bližini. (priloga: video – intervju, Dornberk)

Poleg raziskovanja vodotoka v preteklosti in sedanjosti smo izvedli postavitev tablice z oznako visokih voda v Dornberku. (priloga: video – tablica, Dornberk).

Že prej smo sodelovali pri postavitvi tablic v Renčah in Mirnu.

Vse dejavnosti, ki smo jih izvajali so bili namenjen ozaveščanju in dvigovanje zavesti o pomenu varovanja lokalnih virov pitne vode in vodnih ekosistemov ter prilagajanja rabe prostora dinamiki voda.