Dornberk

Avtor: | Maj 27, 2018 | Nerazvrščeno

Ime vodotoka:   reka Vipava – Dornberk

Nekoč Ostanki Obstoječe Ledinsko ime Možnost obnovitve

Leseni most

(med HE Gradišče in Barkolo)

 Pred 1. sv.v. Je vrisan na topografski karti. V bližini je bilo vadbišče italijanske vojske, ki se je urila v postavljanju pontonskih mostov (1918-1943) Niso vidni. Zaraščeno območje. (Barkola, Mlin) Potrebna ponovna izgradnja.

Betonski most – cestni

1 Batuje (tovarna Fužinar) – lokalna c.

 Ni podatkov. Ni podatkov. da Ni podatkov. So.

Betonski most – cestni

2 Saksid (lokalna c.)

 Ni podatkov. Ni podatkov. da Ni podatkov. So.

Betonski most – cestni

3 Zalošče (regionalna c. Dornberk- Ajdovščina)

 Ni podatkov. Ni podatkov. da Ni podatkov. Je obnovljen.

Betonski most – cestni

4 Prvačina-Dornberk (poljska c.)

 Ni podatkov. Ni podatkov. da Ni podatkov. So.

Betonski most – cestni

5 Draga (regionalna c. Nova Gorica – Sežana)

 Izgradnja med 2. sv. vojno. Ni podatkov. da Draga. Je obnovljen.

Železni most

1 Saksid (železniška p. Nova Gorica-Sežana)

Kraška proga (1902-1906)

Obnovljen po 1. sv.v. do 1927,

po 2. sv.v. ter med 1982-1986

(Vir: Ozebek, 2006).

 da Saksid. So.

Železni most

2 Budihni (železniška p. Nova Gorica-Sežana)

Kraška proga (1902-1906) Obnovljen po 1. sv.v. do 1927, po 2. sv.v. ter med 1982-1986 (Vir: Ozebek, 2006). da Budihni So.

Železni most

3 Zalošče (železniška p. Prvačina-Ajdovščina

 Izgradnja 1902. Obnovljen po 1. sv.v. do 1927, po 2. sv.v. ter med 1982-1986 (Vir: Ozebek, 2006). da (Bajer) So.

Železni most

4 Prvačina (železniška p.- Nova Gorica-Sežana)

 Izgradnja do 1902 Obnovljen po 1. sv.v. do 1927, po 2. sv.v. ter med 1982-1986 (Vir: Ozebek, 2006). da (Frijula, Gorenji Konec) So.

Železno – leseni

most

1 Dornberk – Prvačina (poljska cesta)

 Ni podatkov Ni podatkov da (Gorenji Konec) So.

Železno – leseni

most

2 Prvačina-Gradišče nad Prvačino (poljska cesta)

 Ni podatkov. Ni podatkov. da Brod So
Viseči most Ni podatkov. Ni podatkov – – –
Brv – železna ob betonskem mostu 4 Prvačina Dornberk (namakalni sistem Vogršček) Ob izgradnji namakalnega sitema vogršček konec 20. Stoletja. So vidni. da Frijula, Gorenji Konec) So.
Plitvina (gaz) Več kot sto let (aleksandrinke). Niso vidni. Zaraščeno območje . Brod (Brodina) So.

Jez

1 Batuje pri mostu št. 1

 Ni podatkov. Ni podatkov. da Ni podatkov. So.

Jez

2 Pekel (Steske)

 Ni podatkov. Ni podatkov. da Pekel So – tehnična dediščina..

Jez

3 HE Gradišče

 

 Ni podatkov. Ni podatkov. da Barkola – Mlin So.

Mlin

1 Pekel (Steske)

 Ni podatkov. Ni podatkov. V fazi renovacije kot tehnična dediščina. Pekel So.

Mlin

2 Gradišče

Ni podatkov. Ni. podatkov. – Mlin (tu je postavljena HE Gradišče)
Žaga Ni podatkov. Ni podatkov. – – –
Vodna drča Ni podatkov. Ni podatkov. – – –
Ribogojnica Ni podatkov. Ni podatkov. – – –

Kopališče

1 Kntuon (Dornberk, Prvačina)

 Vsaj stoletje nazaj v uporabi. Ni podatkov. da (Bajer) So.

Kopališče

2 Doušca

 Ni podatkov. Ni podatkov. da (Bajer) So.

Kopališče

3 Skalce

Ni podatkov. Ni podatkov. da (Zalošče) So.

Kopališče

4 Brod (Brodina)

 Vsaj stoletje nazaj v uporabi. Ni podatkov. da Brod (Brodina) So.
Perišče

Individualna – družinska vzdolž bregov reke.

Uporaba tudi za pranje črevesja ob zakolu živine.

 Ni. – Na vseh območjih ob reki. Ne.
Napajališče Individualna – kjer je bil dostop lažji. Ni – Na vseh območjih ob reki. Ne.

Meandri

1 Brod (Brodina) – JV od Dombrave

 Ni podatkov. So vrisani na topografski karti.. da Brod (Brodina) So.

Prodišča

1 Brod (Brodina)

 Že vsaj stoletje nazaj. So vidni. da Brod (Brodina) So.

Prodišča

2 Mlin (HE Gradišče)

 Že vsaj stoletje nazaj. da Mlin So.

Prodišča

3 Železno –leseni most – poljska cesta Prvačina- Dornberk

 Ni podatkov. So vidni da Gorenji Konec So.

Prodišča

4 Kntuon

 Že vsaj stoletje nazaj. So vidni. da (Bajer) So.

Prodišča

5 Zaloški most

 Ni podatkov. So vidni. da Zalošče So.

Prodišča

6 Budihni

 Ni podatkov. So vidni. da Budihni So.

Prodišča

7 Saksid ob železniškem mostu

 Ni podatkov. So vidni. da Saksid So.

Regulirana struga:

 

1 Nasipi Gradišče

2 Utrjene brežine s kamnitimi bloki

 

V zadnjem stoletju.

 

Zadnja desetletja.

 

So vidni.

 

So vidni ob mostu na regionalni cesti N.G.-Sežana

 

da

 

 

da

 

Mlin – Struga – Brod (Brodina)

Draga

 

So.

 

 

So.

Hidroelektrarna

HE Gradišče

 Včasih je bil tu mlin. Od 1922 pa mala HE Gradišče, ki so jo zgradili Italijani. So vidni. da Mlin So.
Tablica visokih voda – cestni most Zalošče

Postavljena

11. 5. 2018.

Najvišji vodostaj je dosežen 19. 9. 2010.

 So vidni. da Zalošče Načrtovan postavitev tablic še na drugih vidnih mostovih na območju KS Prvačina in KS Dornberk

 

  1. Razišči ledinska imena in jih poskušaj razložiti (primer: ledinsko ime lokve, razlaga: ob večjem deževju z vodo pokrit travnik).

 

Ledinsko ime Razlaga

Struga

(KS Prvačina)

 Včasih je bila tu struga reke Vipava (ustni vir: Alojz Koršič, 17. 5. 2018).

Barkola

(KS Gradišče nad Prvačino)

 Včasih je bil na tem mestu brod čez reko Vipavo (ustni vir: Alojz Koršič, 17. 5. 2018).

Brod (Brodina)

(KS Prvačina)

 Na tem mestu so krajani Gradišča in Prvačine prebrodili reko Vipavo, ko so odhajali na delo v Dombravo in sosednje kraje zaposlitev (ustni vir: Alojz Koršič, 17. 5. 2018).

 

  1. Od krajanov poskušaj izvedeti ali so v preteklosti izkoriščali vodo in obvodni svet in na kakšen način. Kaj pa danes?

 

Dejavnost Nekoč Danes
Izkoriščanje rečnega materiala (kamen, pesek mivka) za gradbene potrebe. Pesek in mivka za domače gradbene potrebe. Nimamo podatkov.
Splavarjenje lesa. Ni podatkov. Ni podatkov.
Prevoz ljudi, živine, materiala po vodotoku s čolni, ladjami, splavi (brod). Na območju Barkole je bil brod, sicer pa so prehajali čez reko po jezovih in plitvinah, individualno tudi s čolni (ob višjih vodostajih reke). Športni spusti po reki s kanuji in podobnimi plovili ter za potrebe ribolova.

Viri in literatura:

  • Ozebek, B. (2006). Povečanje prepustne moči odseka proge Nova Gorica-Jesenice. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija. Program: Promet. Modul:Železniški promet Ljubljana, B&.B Višja strokovna šola, 72 str.
  • Koršič, Alojz (2018) – upokojeni učitelj tehnične vzgoje OŠ Dornberk. Intervju o visokih vodah in rabi reke Vipave v zadnjih devetih desetletjih.Ustni vir. Prvačina, 17. 5. 2018.

Vipava 2018

Avtor: | Maj 27, 2018 | Nerazvrščeno

Sodelujmo za sanjsko reko, jezero in obalo

 

 

 

 

Reka Vipava

 

 

 

 

 

Reko Vipavo so povezale šole:

OŠ Dornberk, Dornberk, mentor: Tatjana Pahor in Simon Gerbec,

OŠ Lucijana Bratkoviča Bratuša Renče, Renče, mentor: Anka Lipicer,

OŠ Miren, Miren, mentor: Tomaž Krivec

 

 

Koordinator projekta DUGS (Društvo učiteljev geografije Slovenije).

 

 

Vipavska dolina, 28.5.2018

 

 

 

Kazalo:

Uvod                                                                                                                      3

OŠ Dornberk                                                                                                         4

OŠ Lucijana Bratkoviča Bratuša                                                                            8

OŠ Miren                                                                                                             14


 

  1. Uvod

 

Sodelujmo za sanjsko reko, jezero in obalo.

 

V projektu so sodelovale šole, ki so se povezale ob vodotoku Vipave.

  1. OŠ Dornberk,
  2. OŠ Lucijana Bratkoviča Bratuša Renče,
  3. OŠ Miren.

V projekt smo povabili tudi OŠ Sovodnje, ki leži ob Vipavi na italijanski strani pa se žal niso mogli vključiti v projekt.

 

Naša naloga je bila preučiti življenje ob Vipavi nekoč in danes in izpolniti učni list:

Dejavnosti na vodotoku nekoč in danes. Ureditev vodotokov kot tudi njihova namembnost so se s časom močno spremenili. O njihovi ureditvi in rabi v preteklosti nam vedo največ povedati krajani, zlasti starejši, ki živijo v njihovi bližini. (priloga: video – intervju, Dornberk)

Poleg raziskovanja vodotoka v preteklosti in sedanjosti smo izvedli postavitev tablice z oznako visokih voda v Dornberku. (priloga: video – tablica, Dornberk).

Že prej smo sodelovali pri postavitvi tablic v Renčah in Mirnu.

Vse dejavnosti, ki smo jih izvajali so bili namenjen ozaveščanju in dvigovanje zavesti o pomenu varovanja lokalnih virov pitne vode in vodnih ekosistemov ter prilagajanja rabe prostora dinamiki voda.

 

 

 

 

Izmenjava učiteljev Turčija-Slovenija

Izmenjava učiteljev Turčija-Slovenija

Avtor: | Maj 9, 2018 | GEO obvestila

Društvo učiteljev geografije Slovenije

Izmenjava dobre prakse med učitelji geografije, člani Društva učiteljev geografije Slovenije in učiteljev geografije sorodnega društva iz Turčije, Coğrafya Eğitimi Derneği.

Na izmenjavi se bomo seznanili s šolskim sistemom obeh držav, izvedli bomo delavnice in predavanja na temo inovativnih učnih praks, pristopih za delo z nadarjenimi ter učenci s posebnimi potrebami. Za udeležence izmenjave bomo izvedli ekskurzije s primeri dobrih praks za delo z učenci na terenu.

Dejavnosti, ki jih bomo izvedli v Sloveniji.

PROGRAM

   Coğrafya Eğitimi Derneği

Exchange of good practice among geography teachers, members of the Geography Teachers Society of Slovenia and geography teachers from a related society in Turkey, Coğrafya Eğitimi Derneği.

At the exchange we will get acquainted with the school system of both countries, we will conduct workshops and lectures on the topic of innovative learning practices, approaches to working with talented people and students with special needs. Excursions will be conducted for participants of the exchange, with examples of good practices for working with students on the field.

Activities to be carried out in Slovenia:

PROGRAM
Občni zbor 2018

Občni zbor 2018

Avtor: | Feb 24, 2018 | GEO obvestila

Društvo učiteljev geografije Slovenije

Poljanska 28

1000 Ljubljana

http://www.drustvo-dugs.si

 

Spoštovani člani Društva učiteljev geografije Slovenije.

Ker je naše delovanje odvisno od nas vseh, bi Vas želeli  spodbuditi k še aktivnejšemu delovanju znotraj društva, zato vas vabimo, da z novimi predlogi in idejami obogatimo delovanje društva.

Spomnil bi vas na nekatere najpomembnejše dejavnosti v tem letu:

  • DUGS-ove VEČERNICE (vsak tretji četrtek ob 20.00)
  • Občni zbor DUGS (Filozofska fakulteta UL, petek, 30. 3. 2018, na Oddelku za geografijo ob 17.30)
  • Tradicionalna Kocenova sobota na Ponikvi, ki bo v soboto, aprila 2018
  • Tabor DUGS-a v Velenju, ki bo 19. in 20. 10. 2018;
  • Okrogla miza o domoljubju v učnih vsebinah (november 2018 v Ljubljani)…

 

Letos je volilno leto, ko bomo na Občnem zboru poročali o delu v letu 2017 in poskušali k aktivnejšemu delu vključiti še kakšnega člana/članico. Zato vas lepo prosimo, da se udeležite OBČNEGA ZBORA društva.

 

Dnevni red:

1) Ugotovitev sklepčnosti in izvolitev delovnega predsedstva

2) Poročilo o delu in poslovanju v letu 2017

3) Načrti za leto 2018

4) Izvolitev novih članov IO, tajnika, blagajnika, podpredsednika in predsednika IO DUGS

5) razno

Lep pozdrav Rožle Bratec Mrvar,

predsednik IO DUGS

 

 

 

Kocenova sobota 2018

Kocenova sobota 2018

Avtor: | Feb 24, 2018 | Kocenova sobota

                   

 

VABILO NA 8. »KOCENOVO SOBOTO«

V spomin na Blaža Kocena tudi letos pripravljamo vodeni pohod po Ponikvi in njeni okolici. Dobimo se v

soboto, 14. aprila 2018, ob 8.30. uri

pred Osnovno šolo Blaža Kocena na Ponikvi.

Po uvodnem pozdravu in predstavitvi poti bo sledil pohod po »Poti treh ponkovških mož«.

Krenili bomo proti cerkvi sv. Ožbalta in Slomškovi rojstni hiši. Pot bomo nadaljevali do železniške postaje in naprej do Spominske sobe Blaža Kocena na Hotunju.

Na povratku se bomo ustavili pri Mastenovih ribnikih, rojstni hiši Mihaela Zagajška, v kostanjevem drevoredu in se mimo Vile vrtnica in Šamčevega peskokopa vrnili proti izhodišču pri OŠ Blaža Kocena. Na poti se bo možno okrepiti tudi s toplo malico, za kar se pobira štartnina. Udeleženci brez malice štartnine ne plačajo.

Za udeležence s toplo malico je štartnina 4 € (za člane DUGS brezplačno).

Ob 13. uri bo v jedilnici OŠ dr. Jurij Kunaver predstavil knjigo »Pavel Kunaver-Sivi volk«.

Po predavanju ste vsi vabljeni na ogled še zadnjih cvetočih velikonočnic.

Lepo vabljeni vsi ljubitelji pohodništva in narave!

 

Predsednik TOD  Ponikva                                Predsednik DUGS                              Ravnateljica OŠ B. Kocena Ponikva

Zlatko Zevnik l. r.                                           Rožle Bratec Mrvar l. r.                   Andreja Ocvirk l. r.