V letu 2021 praznujemo 200-letnico rojstva velikega slovenskega šolnika, didaktika, geografa in kartografa Blaža Kocena (1821–1871). S svojimi šolskimi atlasi, učbeniki in zemljevidi je postavil temelje nazornejšega pouka geografije v osnovnih in srednjih šolah tedanje habsburške monarhije. Kocenovo delo ni obsegalo le šolske atlase, pač pa se je trudil ponuditi vsa temeljna geografska učila kot so učbeniki in šolski zemljevidi, ter uveljaviti celo geografska didaktična načela. Kasneje je začel z zelo uspešnimi učbeniki in šolskimi zemljevidi, šolski atlasi pa predstavljajo njegovo najzahtevnejše in najodmevnejše delo v zadnjem desetletju življenja.
Poklon Blažu Kocenu ob visokem jubileju
Ob 200-letnici rojstva Blaža Kocena je Pošta Slovenije izdala znamko s podobo Blaža Kocena in poseben žig za pošto Ponikva.
Septembra 2021 je bil v Ljubljani in na Ponikvi organiziran dvodnevni mednarodni simpozij z naslovom »Nazornost pri pouku geografije nekoč, danes in jutri«, ki so ga organizirali Društvo učiteljev geografije Slovenije – DUGS, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Zveza geografov Slovenije, Občina Šentjur, Turistično olepševalnih društvom Ponikva in OŠ Blaža Kocena Ponikva. V petek, 10. septembra 2021, je simpozij potekal na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je svoje referate predstavilo 13 predavateljev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Turčije.
Utrinek s simpozija o Blažu Kocenu na Filozofski fakulteti v Ljubljani (Foto: Nika Ilić).
Po zaključku prvega dne simpozija, je sledil voden ogled razstave na Oddelku za geografijo z naslovom »Nazornost prikazovanja geografskih informacij v času Kocena in danes«. Razstava je osvetlila življenjsko pot Blaža Kocena, S pregledom njegovih del so bili predstavljeni njegovi dosežki na področju didaktike geografije in kartografije. Ker so danes ohranjeni le redki Kocenovi stenski in namizni zemljevidi, je bil posebna zanimivost razstave zemljevid Herzogthum Steiermark (Vojvodina Štajerska), izdan okoli leta 1870 , ki ga je posebej za to priložnost posodil zbiratelj in založnik Primož Premzl.
Utrinek iz odprtja razstave o Blažu Kocenu na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani (Foto: Nejc Kavka).
Med ključnimi didaktičnimi cilji je Kocen izpostavljal nazornost, ki jo je mogoče doseči s slikami, skicami in zemljevidi. Na primeru druge izdaje Kocenovega srednješolskega atlasa, izdanega leta 1862, so bili predstavljeni izbrani primeri prikazovanja različnih geografskih informacij. Prav tako so bile predstavljene tudi različne možnosti nazornega prikazovanja geografskih informacij, ki jih danes omogočata geografsko znanje in moderna kartografija. Razstavo so tematsko zaokrožile fotografije, na katerih so bili dokumentirani dogodki, ki so bili do danes organizirani v njegov spomin. Jasno so pokazale, da je Blaž Kocen s svojim delom še danes prisoten med nami.
10. Kocenova sobota
V soboto, 10. septembra 2021, so se udeleženci odpravili na Štajersko, kjer so se udeležili 10. Kocenove sobote (slika 5). Med vodenim ogledom so spoznavali Šentjur in spominsko hišo Blaža Kocena na Hotunju pri Ponikvi, v tamkajšnji osnovni šoli pa nadaljevali s simpozijem. Sedem predavateljev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine je predstavilo izbrane referate, nato je sledil ogled Kocenove razstave ter koncert skladb Josipa Ipavca v tamkajšnji cerkvi sv. Martina.
Tradicionalna srečanja v sklopu Kocenovih sobot so poseben poklon štajerskemu rojaku. Društvo učiteljev geografije Slovenije v sodelovanju s TOD Ponikva jih neumorno organizira od 27. marca 2010. Namen Kocenove sobote je tradicionalna počastitev spomina Blaža Kocena ter srečanje učiteljev in ljubiteljev geografije v obliki strokovnega in sproščenega druženja.
Utrinek z 10. Kocenove sobote. Ogled spominske hiše Blaža Kocena na Ponikvi (Foto: Mojca Ilc Klun).
Rožle Bratec Mrvar