Dravsko polje

Avtor: Mirsad Skorupan | Dec 8, 2023 | GEO obvestila

Znanstvena monografija Dravsko polje je izšla kot šesta knjiga v zbirki Prostori pri Univerzitetni založbi UM. 13 avtorjev je v 12 poglavjih na kar 366 straneh osvetlilo aktualne probleme in procese v regiji, ki je do sredine 20. stoletja veljala za tipično podeželsko pokrajino, kateri so glavno identiteto dajale agrarne dejavnosti, s procesom urbanizacije in razvojem drugih gospodarskih dejavnosti, kot so industrija, promet in hidroenergetika, pa se je značaj regije, ki gravitira k trem regionalnim središčem: Mariboru, Ptuju in Slovenski Bistrici, začel spreminjati. Danes Dravsko polje predstavlja konfliktno območje nekaterih nasprotujočih si ali celo izključujočih dejavnosti. Še zlasti v bližini vsakega od bližnjih regionalnih središč je stopnja transformacije naselij, modernizacija prostorskih struktur oziroma stopnja rurbanosti zelo visoka. Območje sodi tudi med naše najrodovitnejše regije. Medtem ko v zadnjem času vse pogosteje poudarjamo, da je za zagotavljanje samooskrbnosti potrebno ohranjati obdelovalne površine, ugotavljamo, da je dejanski razvoj na Dravskem polju v nasprotju s tem aksiomom: najbolj kakovostne obdelovalne površine prepuščamo širjenju pozidanih površin v obliki industrijskih obratov, razpršene individualne gradnje in cestnih površin, prisotno pa je tudi zaraščanje za poljedelstvo najkakovostnejših površin.

Monografija prinaša zanimivo branje in različne poglede na regijo, tako na naravno geografske kot na družbeno geografske prvine ter procese, ob tem pa so avtorji posvetili posebno pozornost tudi področju regionalnih interpretacij za namene izobraževanja.

Knjiga je izšla v elektronski obliki, v kratkem pa je načrtovana tudi tiskana izdaja. Elektronska verzija znanstvene monografije je dostopna na: https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/832 .    

Večernica – Poplave 2023

Avtor: Mirsad Skorupan | Dec 2, 2023 | GEO obvestila

V četrtek, 30. 11. 2023, smo imeli izredno geografsko večernico na temo Poplave 2023. Predavatelj je bil tokrat geograf in hidrolog g. Janez Polajnar, ki deluje na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Predstavil je vremensko ozadje letošnjih poplav, vpliv podnebnih sprememb na pogostost poplav, druge vzroke za nastanek visokih voda. Poplae v Sloveniji je razložil z vidika evropskega prostora in podal smernice za ravnanje v bodoče. Predavanje je bilo prilagojeno na način, da tematiko lahko razumljivo predstavimo tudi učencem in dijakom. Posnetek predavanja si lahko ogledate >>>, PPTx v .pdf obliki najdete tukaj >>> in kratek filmček o moči vode tukaj >>>.

Večernico je vodila Andreja Bečan

Po Lipovškovem taboru 2023

Avtor: Mirsad Skorupan | Okt 22, 2023 | GEO obvestila

Na Lipovškovem taboru Prekmurje in Porabje 2023 rekordna udeležba

Društvo učiteljev geografije Slovenije je 13. in 14. oktobra 2023 organiziralo tradicionalni seminar Lipovškov tabor – Prekmurje in Porabje 2023, ki se ga je udeležilo rekordno število osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev geografije. Na skrajnem severovzhodu Slovenije, v Hodošu, se jih je zbralo kar 89.

Prvi del seminarja je bil izveden na daljavo, in sicer preko ankete, s katero so organizatorji želeli dobiti vpogled, v kolikšni meri in na kakšen način se učitelji pri svojem pouku spopadajo s poučevanjem geografskih tematik o Prekmurju ter slovenskem Porabju.

Po petkovem prihodu v Mladinski dom Hodoš in uvodnem nagovoru predsednice DUGS Nataše Mrak so se začela predavanja o aktualnih geografskih tematikah lokalnega okolja in širše. Dr. Karel Natek je predstavil nekaj zanimivih dejstev o poletnih poplavah v Sloveniji, o pomenu upravljanja z vodami je spregovoril dr. Mitja Bricelj. Krajinski park Goričko je zastopal geograf Tomaž Koltai. Dr. Jurij Senegačnik je s svojimi letalskimi fotografijami in posnetki Prekmurja ponudil nekoliko drugačno perspektivo pokrajine, dr. Tatjana Kikec pa je predstavila novosti na portalu Uporabna geografija. S področja šolske geografije so kolegice predstavile nekaj uporabnih primerov dobre prakse – Tina Šlajpah družabno igro Z igro po zamejstvu, Monika Hajdinjak mobilno kolesarsko učno pot po občini Cankova, Ester Mrak pa šolsko meteorološko hiško. Popoldanski del je sklenila Mojca Janžekovič z analizo anketnega vprašalnika, ki so ga udeleženci reševali pred prihodom na tabor. Program tabora je dostopen na povezavi: https://www.drustvo-dugs.si/5634-2/. 

V poznih popoldanskih urah je sledila svečana podelitev priznanj DUGS, ki jih društvo podeljuje vsaki dve leti. Prejemnike priznanj tokratne in preteklih podelitev si lahko ogledate na povezavi: https://www.drustvo-dugs.si/o-drustvu/priznanja/.

DUGS je proslavil svojo 25-letnico obstoja in udeležence pogostil s tipično prekmursko večerjo – bogračem.

V večernih urah so se geografi ob navdihujoči in predani razlagi dr. Igorja Žiberne podali v oddaljene svetove vesolja. Nebo je bilo jasno, večer pa ne prehladen, zato je bilo moč precej časa vztrajati pri opazovanju nočnega neba. S teleskopom so opazovali nekatere takrat vidne planete, npr. Jupiter in Saturn, in zvezde, s prostim očesom pa našteli kar nekaj zveznih utrinkov. Drugi del večera se je nadaljeval ob zabavnem geografskem kvizu, ki ga je pripravil kolega Matej Matkovič. Smeha in zabave ni manjkalo, učitelji pa so dokazali, da znajo biti, ko gre za točke, podobno borbeni kot učenci.

V soboto je sledil terenski del programa. Pod vodstvom Draga Balajca, Tomaža Koltaija (KP Goričko) in Laure Ostrič je pot najprej vodila v Porabje. V Andovcih je na domačiji ob Malem Triglavu trenutni položaj porabskih Slovencev predstavila Silva Eőry, v Monoštru je sledil ogled Muzeja Avgusta Pavla, ki je edini slovenski muzej na Madžarskem. Po krajšem postanku v Gornjem Seniku je pot vodila nazaj v Slovenijo. Udeležence tabora je prijetno presenetil sprejem v Lončarovcih, v eni od najmanjših vasi na Goričkem, kjer so domačini spekli kostanj, Tomaž Koltai pa je predstavil tematsko pot po močvari Lončarevci, ki je primer dobrega sodelovanja med lokalno skupnostjo in stroko. Zadnji strokovni postanek terenskega dela je bil v Prosenjakovcih, kjer stoji in deluje reformirana kalvinska cerkev. Njen predsednik, Geza Kočan, je navzoče seznanil z njenim trenutnim položajem, predsednica madžarske samoupravne skupnosti Moravske Toplice, Szuza Vogrinc, pa je predstavila položaj in aktualno problematiko madžarske narodne skupnosti v tem delu Prekmurja.

Vabljeni k ogledu foto utrinkov: https://www.drustvo-dugs.si/fotogalerija/nggallery/all/lipovskov-tabor-prekmurje-porabje-2023

Prispevek pripravila: Kristina Šturm

Forum za Muro

Avtor: Mirsad Skorupan | Sep 27, 2023 | GEO obvestila

Sodelovanje DUGS-a na 4. Forumu za Muro

V torek, 26. septembra 2023 je v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih potekal 4. Forum za Muro. Dogodek je potekal v organizaciji Ministrstva za naravne vire in prostor RS v sodelovanju z Zveznim ministrstvom Republike Avstrije za kmetijstvo in gozdarstvo, regije in vodno gospodarstvo ter v okviru delovanja Stalne slovensko-avstrijske komisije za reko Muro.

Forum je inovativna oblika sodelovanja z udeležbo vodnih uprav in ostalih deležnikov, namenjena vključujočemu čezmejnemu trajnostnemu upravljanju mednarodnega porečja Mure.

Osrednja tema dogodka je bila avgustovska ujma, ko je v relativno kratkem času padla izredno velika količina padavin, kar je močno povečalo pretok vode reke Mure, ki so močno presegle izmerjene najvišje pretoke v preteklosti. Kljub izrednemu dogodku sta obe strani s hitrim ukrepanjem situacijo dobro obvladovale, s čimer so preprečili hujše, je pa vseeno nastala precejšnja škoda tako na slovenski kot tudi na avstrijski strani. Udeleženci foruma so se strinjali, da bo z namenom preprečevanja škodljivega delovanja voda, potrebno še boljše sodelovanje in usklajevanje ukrepov vseh deležnikov tako na lokalni kot tudi na regionalni in čezmejni ravni, prav tako pa se bo potrebno boljše pripraviti na tovrstne dogodke, ki bodo kot kaže vse pogostejši.

V drugem delu foruma je bila s strani predstavnika Inštituta za vode Republike Slovenije predstavljena vizija sodobne Mure. V njej je bilo izpostavljeno povečanje vodne varnosti Pomurja in poudarjeno, da je vodi potrebno dati več prostora, zagotoviti bogatenje podtalnice, vzpostaviti modro-zelene koridorje in izvesti številne večnamenske ukrepe. Z navedenimi ukrepi bi povečali vodno, prehransko, energetsko in podnebno varnost Pomurja.

Na forumu je aktivno sodelovalo tudi Društvo učiteljev geografije Slovenije, njegova predstavnica dr. Tatjana Kikec je v svoji predstavitvi spregovorila o nujnosti krepitve osveščanja in izobraževanja pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe. Predstavila je različne aktivnosti kot so postavitve oznak visokih voda in organizacija mednarodnih konferenc, na katerih učitelji predstavijo svoje delo z učenci/dijaki na šolah. Izpostavila je, da šole predstavljajo pomembne lokalne centre znanje, ki jih je potrebno vključiti v načrtovanje in izvajanje lokalnih ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe in njihove posledice. Predlagala je tudi, da se te vsebine dodatno vključi in nadgradi pri prenovi učnih načrtov za osnovno in srednje šole ter gimnazije, aktivno pa je potrebno spodbujati tudi povezovanje šol za te vsebine v porečju Mure na čezmejni ravni.   Zaključki foruma bodo med drugim poslani tudi na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Pripravila: Tatjana Kikec

Avtorja fotografij: Tatjana Kikec in Mirsad Skorupan